Tolminski punt

Tolminski kmečki punt (1713), ko so se kmetje uprli novim davkom na meso in vino, je močno zaznamoval tudi te kraje. Po smrti Simona Golje (1711) je vodenje kmečke zveze prevzel Jakob Velikonja s Čiginja. Neposredni povod za veliki tolminski kmečki upor pa se pripisuje sredi marca v Gorici zaplenjenim tovorom soli s konji vred Gašperju in Jelenu Bizajlu ter Štefanu Golji s Čiginja in Gregorju Fortunatu s Kozaršč. Ustno izročilo pravi, da so se puntarji pred odhodom v Gorico zbirali na Mengorah. Ko so zazvonili mengorski zvonovi, naj bi si možje in fantje za klobuk pritrdili petelinje pero, se povzpeli na Mengore in skupaj s puntarskimi voditelji načrtovali boj za »staro pravdo«. Izmed enajstih voditeljev upora, ki so bili mučeni in obsojeni na smrt, sta bila tudi Jakob Velikonja s Čiginja in Martin Munih s Sel pri Volčah.

Ob 300-letnici punta je bilo na cerkvi na Mengorah postavljeno obeležje z Gradnikovo pesmijo Punt.

Oznake: 
Naši kraji skozi čas