Organizacija TIGR na Volčanskem

Razočaranje ljudi po koncu prve svetovne vojne, ko je domače kraje zasedla italijanska vojska, je bilo veliko. Obnova porušenih domov, prisotno vsesplošno pomanjkanje, že beda in lakota ter skrb za preživetje številčnih družin z majhnimi otroki, je bila po vrnitvi iz begunstva osnovna preokupacija, ki je zavedanje o nacionalnem vprašanju potisnilo v ozadje. Vendar le za kratko obdobje, saj se je kmalu pričel šopiriti italijanski nacionalizem v zaničevalni obliki do slovenskega življa kot podrejene nacije novi italijanski oblasti, kar je pri prebivalstvu povzročilo najprej tihi prezir, ki je kasneje preraščal v odpor in nazadnje v upor proti nastopajočemu fašističnemu režimu.

Andrej Šavli iz Ušnika kot mlad učitelj je bil med ustanovnimi člani TIGR-a, prve protifašistiščne organizacije v tedanji Evropi, ustanovljene na Nanosu 1927. leta. Spadal je k skupini mladih intelektualcev, dijakov tolminskega učiteljišča, ki so se uprli prepovedi uporabe slovenskega jezika v šoli in javnem življenju, tako imenovani Gentilijevi reformi, ki je prepovedala tudi bogato dejavnost vseh slovenskih društev in obsodila Primorske Slovence na smrt. K tej tigrovski skupini sta spadala tudi volčanska učiteljiščnika Anton Majnik  in Franc Fortunat ter gimnazijec Alojz Valentinčič s Kozaršč. Vsi štirje so postali vodilni člani ilegalne protifašistične organizacije na Primorskem. V mrežo ilegalnih trojk so vključevali tudi najbolj zaupne vrstnike z zadolžitvami za konkretne naloge.

Na Nanosu so sprejeli program TIGR-a, to je upor proti fašizmu z vsemi sredstvi, tudi z oboroženim bojem, vse do ponovne priključitve Primorske k matični Sloveniji.

Vemo, da je Fortunat že v letu 1927 zažgal italijanski vrtec v Tolminu , ni pa jim uspelo podtakniti bombe v stavbo italijanskega tolminskega učiteljišča. Trosili so ilegalne letake, ki so pozivali k uporu, izobešali slovenske zastave, zbirali orožje in organizirali druge sabotažne akcije.

Majnik je bil v vodstvu goriškega dela Tigra, medtem ko je bil Šavli tajnik tržaškega dela te organizacije z imenom Borba, ko je dobil delo v Trstu 1928. leta, Fortunat pa je postal član vojaške sekcije. V emigraciji je bil Fortunat v skupini Černača in Zelena, ki so izbirali mesta in organizirali atentat na Mussolinija, ko naj bi obiskal Soško dolino. Eno izmed teh mest je bil ovinek pred Volčami, drugo v Tesnem med Volarji in Kamnem, ki jih je izbral Fortunat, saj je kot domačin dobro poznal teren.

Zaradi policijskega odkritja mreže tigrovske organizacije so pred aretacijami, ki so zajele Primorsko, vsi štirje leta 1929 pravočasno pobegnili preko meje v Jugoslavijo (na gorenjsko in ljubljansko območje) in tam nadaljevali svojo dejavnost. Ohranili pa so povezave z domačim okoljem in nadaljevali aktivnosti preko članstva, ki še ni bilo kompromitirano, in tako nadaljevali njihovo uporniško začeto delo.

Druga skupina volčanskih štirih tigrovcev se je morala zaradi odkrite dejavnosti umakniti v emigracijo v letu 1938.

V delo tigrovske organizacije je bilo vključenih 21 članov iz vseh petih vasi, ki so bili organizirani v trojke in imeli povezave z Goriško, Bovško in Baško grapo ter preko meje. Nekateri so bili istočasno tudi člani celice komunistične partije.

Majnik je bil skupaj z Danilom Zelenom in Petrom Skalarjem (vsi primorski rodoljubi - tigrovci v emigraciji) udeležen v prvem oboroženem spopadu na slovenskem ozemlju z italijansko vojsko že mesec dni po zasedbi ljubljanske pokrajine, in sicer 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem.  V tem spopadu je padel Zelen, Petra Skalarja so ranjenega ujeli, Majniku pa je uspelo vklenjenemu pobegniti. Tu pa se že začne obdobje NOB.

 

Prispevek pripravil: Dušan Jug

 

Oznake: 
Naši kraji skozi čas